Po treh letih izvajanja projekta Carnivora Dinarica je bila izvedena zaključna mednarodna konferenca

Zaključna mednarodna konferenca projekta Carnivora Dinarica je potekala 2. 8. 2021 v Pivki in je združila številne strokovnjake in projektne partnerje, ki so predstavili svoje rezultate po treh letih uspešnega dela.

 

Projekt Carnivora Dinarica se ukvarja z izboljšanjem varstvenega stanja velikih zveri – volkov, medvedov in risov – na območjih Natura 2000 v Sloveniji in na Hrvaškem. Glavni cilji projekta so odpraviti pomanjkljivosti pri čezmejnem upravljanju velikih zveri, zmanjšati tveganje za velike zveri in nerazumevanje vloge velikih zveri v ekosistemu.

Po treh letih izvajanja projekta Carnivora Dinarica je bila izvedena zaključna mednarodna konferenca

PROJEKT SE JE OSREDOTOČAL NA TRI NAJPOMEMBNEJŠE SKUPNE IZZIVE:

1.Konkretizacija strategij in odpravljanje vrzeli v čezmejnem upravljanju VZ

Velike zveri za preživetje potrebujejo velika območja, pri čemer ne poznajo državnih meja. Hkrati pa habitati ob meji, zaradi redke poseljenosti ter zadostne količine plena, predstavljajo najbolj kakovostni habitat za velike zveri v Sloveniji ter na Hrvaškem. Tako je za njihovo dolgoročno ohranitev pomembno ohranjanje kakovosti in povezljivosti teh habitatov, za kar pa je meddržavno sodelovanje ključnega pomena.

 

2. Zmanjšanje tveganj, ki ogrožajo velike zveri, predvsem rastočega pritiska človeka (promet, škode v kmetijstvu in fragmentacija habitatov)

Velike zveri najbolj ogroža človek, njegovi predsodki,  vznemirjanje zaradi povečane rekreacije v gozdu, naraščajoča fragmentacija habitatov in zahteve po višjem odstrelu zaradi škod, ki jih velike zveri povzročajo v kmetijstvu. Sobivanje ljudi z velikimi zvermi  na podeželskih območjih Slovenije in Hrvaške, sega globoko v preteklost.  Ob krepitvi populacij velikih zveri je skrb za lajšanje sobivanja z njimi še posebej pomembna.

Zato so v projektu izvajali cel niz preverjenih rešitev za lažje sobivanje z velikimi zvermi,  kot je na primer namestitev medovarnih smetnjakov.

Drugi ukrepi  pa so naslavljali problem povozov na prometnih cestah ter motnjo, ki jo lahko predstavljajo obiskovalci na območju velikih zveri znotraj čezmejnega N2000 projektnega območja.

Pri pripravi in izvedbi aktivnosti za lažje sobivanje z velikimi zvermi je treba upoštevati pričakovanja lokalnega prebivalstva in v vse procese vključiti ljudi, ki dobro razumejo učinke sobivanja z zvermi, tako negativne kot pozitivne. V sklopu projekta so tako izvedli več kot več kot 30 delavnic, ki so pokrile različne teme povezane z velikimi zvermi.

3. (Ne)razumevanje vloge zveri v ekosistemih

 

Velike zveri so v zadnjih desetletjih dobile novo vlogo na najrazličnejših področjih človekovega delovanja, še posebej pri ohranjanju narave, izobraževanju, raziskovanju, rekreaciji in prepoznavnosti območij.

To po eni strani prinaša nove priložnosti za družbo in za promocijo varstva velikih zveri ( pod skupnim imenom – kulturne ekosistemske storitve), po drugi strani pa je lahko njihova neodgovorna raba tudi grožnja za dolgoročno ohranjanje (npr. neodgovorno izvajanje turističnih dejavnosti).

Raziskava o ekosistemskih storitvah velikih zvereh, ki so jo izvedli v sklopu projekta, je bila prva taka raziskava na čezmejnem prostoru SI-HR. Osredotočili so se na kulturne ekosistemske storitve velikih zveri in ekosistemske storitve, ki izhajajo iz načina prehranjevanja medveda in volka, saj prav ta karakteristika teh vrst pogosto opredeljuje izzive, s katerimi se soočamo pri njihovem varstvu (škode na domačih živalih, prehranjevanje s hrano iz antropogenih virov), po drugi strani pa jo izkoriščamo pri njihovem upravljanju (krmišča, mrhovišča).

 

Projekt je vključeval številne jasno zasnovane komunikacijske dejavnosti, ki so se izvajale v treh letih. Učinkovita komunikacija je eden najpomembnejših vidikov zaščite in upravljanja velikih zveri. Zato smo v zadnjih treh letih uporabili različna sredstva izobraževanja in komuniciranja, da bi povečali raven ozaveščenosti javnosti o pomenu in vlogi velikih zveri. Dejavnosti so vključevale srečanja z lokalnimi deležniki, razvoj učnih poti o velikih zvereh, izobraževalne filme, dvojezično projektno revijo, Priročnik za učitelje biologije in didaktične kotičke v osnovnih šolah. Ena od najbolj kompleksnih dejavnosti je ustanovitev centra za obiskovalce Dina o velikih zvereh v Pivki.