V Sloveniji so na kmetiji dobre prakse predstavljeni ukrepi za preprečevanje škode, ki jo povzročajo velike zveri

Suhorje, Slovenija – sobivanje človeka in velikih zveri je zelo pomembno za preživetje vseh živih bitij.

Da bi bilo to sobivanje čim boljše, je treba obvezno bolje zaščititi pašne živali, kot je predstavljeno na ekološki kmetiji Volk iz Suhorja v Sloveniji. To kmetijo so kot primer kmetije dobrih praks postavili Zavod za gozdove Slovenije in projekt Carnivora Dinarica.

»Želeli smo nadgraditi obstoječo zaščito drobne živine in smo se zato odzvali pozivu projektne skupine Carnivora Dinarica,« je dejala Alenka Volk, lastnica kmetije Volk.

Glavna dejavnost kmetije je vzreja konj pasme appaloosa, kar dopolnjujejo tudi z rejo ovc in koz, zadnja leta pa ta kmetija ponuja tudi turistične storitve v obliki kampiranja, spanja na senu na sodoben način in privlačnih jahalnih počitnic. Vendar je s sodelovanjem v projektu cilj te kmetije drugim zainteresiranim rejcem ponuditi ključne informacije pri odločanju o zaščiti pašnih živali.

»Zaščitna oprema je za nas izredno pomembna, saj lahko svoji čredi ovac in koz zagotovimo celodnevno pašo, hkrati pa jih varuje tudi čez noč. Ker imamo na razpolago manjše pašne površine, nam premeščanje visokih električnih mrež ne predstavlja večje ovire, ampak nam prinaša predvsem korist, saj jih poleg uporabe na različnih lokacijah lahko po koncu pašne sezone enostavno pospravimo,« je dejal Tomaž Volk, lastnik kmetije Volk.

Dejavnosti projekta vključujejo tri povezane predstavitvene ukrepe, s katerimi se želi prikazati in širiti znanje o dobrih kmetijskih praksah, izpostaviti vzroke za konflikte z velikimi zvermi ter pomagati rejcem in čebelarjem pri zaščiti njihovega premoženja. »V Zavodu za gozdove Slovenije poleg varovanja premoženja z visokimi električnimi mrežami sodelujemo tudi tako, da nudimo podporo pri vzreji in šolanju pastirskih psov,« nadaljuje Tomaž Berce, koordinator aktivnosti za preprečevanje škode na Zavodu za gozdove Slovenije.

Šolanje teh psov je zelo specifično in zahteva dolgoročno delo, zato je zelo pomembno, da resno pristopimo k tem delu, da bi zagotovili ustrezne pogoje in okolja, v katerem lahko pes razvije prirojene lastnosti, ki jih bodo pozneje uporabili pri delu na pašniku. »Da bi rejcem olajšali delo in prihranili čas, potreben za vzpostavitev učinkovitega varovanja črede, bomo v okviru projekta Carnivora Dinarica prvič predali dva odrasla pastirska psa in njuno vključitev v čredo spremljali skupaj s sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije,« je dejal Aleš Sedmak, vzreditelj pastirskih psov in drobne živine.

Poleg šolanja pastirskih psov za redno spremljanje čred, je eden največjih izzivov pri ohranjanju velikih zveri tudi to, kako zagotoviti, da bo njihova prisotnost sprejemljiva za lokalno prebivalstvo. »Za dosego tega cilja je pomembno nenehno informiranje in izobraževanje uporabnikov v obeh državah, kar dosegamo neposredno po zaslugi obstoja kmetij dobre prakse, pa tudi z organizacijo delavnic in objavljanjem publikacij. Kmetija, kakršna je danes predstavljena v Sloveniji, je idealen primer dobre zaščite pašnih živali. Upam, da bomo na Hrvaškem našli kmetijo, ki bo pokazalo interes postati zgled dobre prakse,« je dejala Snježana Malić-Limari, koordinatorka projekta iz WWF Adria.